Komentar: Navkljub vsemu, dobro nam gre

Priznajmo si, Slovenci radi tarnamo in se pritožujemo. Ena naših najljubših tem pa je vsekakor naša preljuba domovina, Slovenija. Dan državnosti nas vzpodbudi, da malo prebrskamo statistike in primerjamo našo sedanjost in stanje pred dvajsetimi leti. In vsako leto pridemo do istega zaključka: danes nam je bolje.

In študentom v Sloveniji  ne gre samo bolje od nekaterih južnih sosedov, temveč tudi naših gospodarsko močnejših, starih evropskih mačkov.  Mineva moje prvo leto, odkar sem brucka v Mariboru. Leto dni po vstopu v slovenski šolski sistem lahko rečem, da je biti v Sloveniji študent "fajn". Z mano se verjetno ne bo strinjal marskikdo, nenazadnje naj bi se samo lani protestov za boljše stanje visokega šolstva in za štipendije udeležilo več kot 10.000 študentov in dijakov. Študij v Sloveniji je po kvaliteti primerljiv z marsikatero javno institucijo v EU, in vendar državljanom dostopnejši, saj ne glede na finančno stanje vsak lahko v teoriji pristopi k študiju. 

V tujini plačujejo "mastne" šolnine ...

Poglejmo samo šolnine. Moj študij medicine v Sloveniji v celoti plačajo davkoplačevalci, moja naloga je le, da si sama zagotovim študijsko literaturo in nastanitev. Država, ki ima podobno kvaliteto študijskega programa, Nemčija, zahteva od svojih študentov medicine, da plačajo približno 800 evrov na semester za administracijske stroške študija. Da ne govorimo o Angliji, kjer je do sedaj bila letna cena študija 3380 funtov z novo planom vlade, ki bo ukinila subvencije, pa kar 9000 funtov na leto.  

Ne pozabite, da si ti študentje v tujini še morajo sami financirati stanovanje in imajo tako napram slovenskim študentom dvojne ali celo trojne izdatke ob prihodkih, ki se ne razlikujejo veliko od slovenskih. Drug aspekt, ki ga slovenski študentje, ko tarnamo nad izdatki, velikokrat pozabljamo, je, da smo ena izmed redkih držav (če ne celo edina "kapitalistična"), ki vsak dan od davkoplačevalcev prejme 2,62 evra nagrade za to, da smo študentje. Brez ozira na finančno stanje staršev, premoženje študenta ali dohodke študentskega dela država vsakemu študentu dodeli dnevno finančno subvencijo.

Država naj vlaga v boljšo opremljenost fakultet

Sistem, ki ga v državah, ki dvajset let nazaj niso živele v socializmu, ne poznajo. In vendar ni vse rožnato v deželi tej. Čeprav lahko študentje »zastojn« študirajo, dobivajo pomoč za prehrano in mogoče tudi štipendijo, ima slovenski visokošolski prostor tudi svoje težave. Vedno znova se fakultete srečujejo s stisko opremljenosti, neprimernosti prostorov. Tako sem se zadnjič klepetala s študentom naravoslovnih ved, ki mi je navdušeno razložil o novih znanjih, ki jih pridobivajo na fakulteti in jih v Evropi ve uporabljati le malokdo.

Razložil je, da celo tuji študentje in asistentje pri njih pridobivajo znanje konstruktiranja, a na koncu še malo tišje dodal, da bi  z veseljem izdelek tudi izdelali. Toda za nakup tehnologije, da bi spremljali izdelek od načrtovanja do končnega produkta  in tako imeli prednost tehnološkega "know-how", fakulteta nima finančnih sredstev.

To je le eden izmed aspektov, ki ironično karikira slovenski sistem, ki poleg nedinamičnega načina poučevanja povzroča slovenskemu visokemu šolstvu največ težav. Priznam, da sem razvajena s strani fakultete, ki izpostavljene pomanjkljivosti visokošolskega sistema poskuša sama reševati. Študente vključuje v ocenjevanje študijskega procesa in sprejema tudi njihove pripombe o metodah pridobivanja znanja, nenazadnje pa smo pred nekaj dnevi še položili temeljni kamen za izgradnjo nove zgradbe fakultete.

Tako si v prihodnosti ne želim več štipendij za študij, niti si ne želim, da bi država dajala več privilegijev študentom. Raje naj država sredstva, ki bi jih namenila štipendiranju in sofinanciranju, usmeri v nadgradnjo "družbe znanja" in poskrbi za boljšo opremljenost naših fakultet in višjo podporo raziskovanju. Koraki k višji kvaliteti obstoječega sistema.

Ker študiram v Sloveniji, bom študij dokončala nezadolžena oz. v primerjavi z mojimi evropskimi kolegi sorazmerno nizko zadolžena in pripravljena na vstop na evropski trg delovne sile enakovredna z diplomanti iz 26 drugih držav EU. Ali je kdo upal sanjati to pravljico mobilnosti in svobode pred dvajsetimi leti?  Dragi študentje, ki tako kot jaz sedite še teh zadnjih nekaj študijskih dni za knjigami: dobro nam gre!

Slovenija, nisi dežela sanj, imaš napake, ironične administracijske zaplete, a vendar, kljub nerganju, zamenjali te ne bi nikoli.

Monika Sobočan je dolgoletna debaterka in študentka medicine.

Preberite tudi:

Pomurec.com razmišlja naglas za boljšo prihodnost vseh nas