Na slovenskih njivah je letos raslo več žit, krompirja ter oljnic

V Sloveniji smo letos obdelovali 175.730 hektarjev njiv. V primerjavi z lanskim letom smo več površine namenili žitom za zrnje, korenovkam in gomoljnicam ter oljnicam. Manjšo površino pa smo namenili hmelju in zeleni krmi z njiv, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Površina z žiti se je letos ponovno nekoliko povečala. Žitom za zrnje je bilo namenjenih 1.663 hektarjev več površine kot lani, pridelovali smo jih namreč na 97.386 hektarjih. 70 odstotkov te površine je bilo posejane s krmnimi žiti in samo 30 odstotkov s krušnimi žiti.

Pšenico smo pridelovali na 26.750 hektarjih, kar je za 2 odstotka večja površina kot lani. Za kar 31 odstotkov se je povečala površina zasejana s piro, ki smo jo letos pridelovali na 518 hektarjih. Z ržjo in soržico pa je bilo posejanih 827 hektarjev njiv, kar je za 30 odstotkov manjša površina, kot lani.

Od površine, namenjene krmnim žitom, se je glede na prejšnje leto najbolj povečala površina z ječmenom (za 5 odstotkov) na 22.210 hektarjev. Koruza za zrnje je rasla na 39.846 hektarjih njiv, kar je za 2 odstotka večja površina. Površina z ovsom in tritikalo pa je bila letos manjša kot lani. Oves smo pridelovali na 807 hektarjih (za 33 odstotkov manj), tritikalo pa na 5.605 hektarjih (za 3 odstotke manj). 

Med korenovkami in gomoljnicami je prevladoval krompir, ki smo ga leto pridelovali na 2.913 hektarjih, kar je za 4 odstotke večja površina kot lani. Površina, na kateri smo pridelovali druge korenovke in gomoljnice pa je bila bistveno manjša kot v letu 2019. To še posebno velja za sladkorno peso, ki je bila posejana na 113 hektarjih, kar je za skoraj 40 odstotkov manj, kot ji je bilo namenjenih v prejšnjem letu. Krmno peso, krmno kolerabo in krmno korenje smo pridelovali na približno enako veliki površini kot lani, na 67 hektarjih.

Oljnice smo v 2020 pridelovali na 9.778 hektarjih, kar je za 12 odstotkov večja površina, kot v 2019. Največji del te površine je bil namenjen pridelavi buč za olje, in sicer 4.172 hektarjev, kar je za 27 odstotkov več kot v 2019.

Oljni ogrščici je bilo namenjenih 3.326 hektarjev ali 3 odstotke več in soji 1.642 hektarjev ali 15 odstotkov več kot v letu prej. Sončnice so cvetele na 354 hektarjih, kar je približno 6 odstotkov večja površina kot v 2019. Površina, na kateri je letos rasla konoplja za olje pa je merila 230 hektarjev ali 36 odstotkov manj kot lani. Druge oljnice (lan za olje, mak za olje, druge oljnice) smo pridelovali na 53 hektarjih.

Površina njiv, namenjena za pridelavo krme za živino, je bila letos za 1,8 odstotka manjša kot lani, obsegala je 55.677 hektarjev.

Glede na prejšnje leto se je zmanjšala predvsem površina, posejana s koruzo za silažo za 3 odstotke na 27.792 hektarjev, z deteljami za 27 odstotkov na 2.196 hektarjev in z lucerno za 16 odstotkov na 3.562 hektarjev). Travam in travnim mešanicam smo namenili 8.386 hektarjev, kar je za 16 odstotkov več, travno-deteljnim mešanicam 9.772 hektarjev ali za 2 odstotka več in deteljno-travnim mešanicam 3.655 hektarjev, kar je prav tako za 2 odstotka več kot lani.

Površina, zasajena s hmeljem, je bila za 127 hektarjev oziroma 8 odstotkov manjša in je znašala 1.489 hektarjev.