https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Feri Lainšček: »Želim si, da bi ustavili virus in čim prej spet zadihali«

14.12.2020 ob 6:00  

S Prešernovim nagrajencem za leto 2021, Ferijem Lainščkom, o nagradi, letošnjem letu in načrtih za prihodnost.


V letu 2020, ko smo se znašli v zelo nenavadnih razmerah, ste skupaj z arhitektom Markom Mušičem, prejemnik Prešernove nagrade za leto 2021. Kaj Vam nagrada pomeni in kako jo doživljate v tem času, ko Vam lahko čestitamo zgolj na daljavo?

Prešernove nagrade sem se razveselil in jo sprejemam s spoštovanjem. Sem že v letih, ko me tako zadovoljstvo ne more spremeniti. Zavedam se, da je priznanje namenjeno vsemu tistemu, kar sem v minulih letih ustvaril in zdaj živi neko svoje življenje. Umetniška dela so namreč kakor otroci, čakajo jih različne usode, naposled se morajo znajti sami. Občutek, da je v mojem opusu veliko takih del, ki so preživela svoj čas, je gotovo lahko le prijeten. Razumljivo je, da se moje doživetje vsega tega zaradi boja z virusom preveč ne spreminja. Gotovo bo kaka zdravica manj, a to se da nadoknaditi.           

Foto: osebni arhiv

Kakšno je bilo leto 2020 za Vas? Kaj Vam je ostalo najbolj v spominu?

Izšel je moj trideseti roman z naslovom Kurji pastir. Zdaj že vem, da so ga bralci dobro sprejeli in se pomirjen pripravljam na drugi del te trilogije, v kateri se vračam v čas zgodnjega otroštva. Leto 2020 si bom sicer zapomnil tudi po tem, da je obramba pred virusom ustavila turnejo z glasbenico Ditko, v okviru katere sva z najinim literarno-glasbenim programom nameravala obiskati veliko krajev v Sloveniji. Te najine skupne nastope, predvsem pa druženja z bralci in poslušalci, že kar nekako pogrešam. Tolažim se lahko le v slogu, da je vse slabo za nekaj dobro, saj mi zdaj ostaja veliko več časa za ustvarjanje.

Ste ambasador Prekmurja, Vaši romani in tudi pesmi so veliko krat postavljeni v naše domače okolje.

Ne počutim se kot ambasador in si te vloge niti ne pripisujem. V nekaterih mojih delih je genius loci res zelo prepoznaven, dvomim pa, da so moje literarne pokrajine primerne za kako turistično razglednico. Sploh ne tako tipično. Pogosto mi sicer kdo reče, da mu moja literatura pomaga bolje razumeti dušo pokrajine ob Muri in temu običajno prisluhnem. To se mi namreč že zdi zanimivo in mi je v zadovoljstvo, če lahko tu kaj prispevam. Pomembno je, da neka skupnost izraža in izžareva vse tisto, čemur potem rečemo kolektivna duša, ali pač to imenujemo kako drugače. So reke, ki preprosto tečejo mimo in so reke, ki so povezane z mnogimi zgodbami. Prav z njimi nas običajno privabijo. So mesta, ki so lepa in so mesta, ki imajo dušo. Prav v slednja raje in pogosteje potujemo. Tako pa je tudi s pokrajinami …  

Foto: osebni arhiv

Kaj Vas v Prekmurju najbolj fascinira? Kakšni smo po Vašem mnenju Prekmurci? 

Prekmurje je v mojem dojemanju fraktal nečesa večjega, kar me res privlači in tudi navdihuje. Je eden izmed tisočerih koščkov Panonije, ki je prav mogočna in skorajda neskončna. Tudi tu se že začuti ta panonski duh, ki je v marsičem poseben. Zaradi svoje zemljepisne lege in političnih okoliščin ima Prekmurje tudi zanimivo preteklost, ki sem jo deloma skušal literarno osvetliti. V romanu Ločil bom peno od valov sem, recimo, moral razumeti duha časa na začetku prejšnjega stoletja, v romanu Muriša pa ob začetku druge svetovne vojne. Vidim torej lahko sliko, ki ni le iz ene dimenzije, a se ravno zaradi tega ne želim ukvarjati s posploševanjem. Tukaj poznam veliko pokončnih in dobrosrčnih ljudi, vmes pa so tudi taki, ki se jih raje ognem. 

Foto: arhiv pomurec.com    

Ste tudi avtor pesmi, ki jih pogosto uglasbijo in izvajajo slovenski izvajalci. Kaj Vam osebno pomeni glasba? Katero glasbo najraje posluša Feri? 

Nastalo je že več kot štiristo skladb z mojimi verzi. Veliko je samospevov in zborovskih priredb za najrazličnejše zasedbe, so šansoni in jazzovske skladbe, veliko je popevk in rocka, pa tudi glasbe s tradicionalnim panonskim in romskim pridihom, še največ je morda pesmic za otroke … Že iz tega je verjetno razviden moj odnos do glasbe. Ne ločujem je po zvrsteh, temveč bolj po tem, kaj se mi zdi dobro in kaj mi pač ne gre v ušesa. Res je vsekakor tudi, da se tu in tam kaj bolj pririne v ospredje in me prevzame. Bila so obdobja, ko sem se posebej ukvarjal z zgodovino zagrebškega šansona in se ob tem seveda marsikaj naučil. Pravo odkritje mi je bil, recimo, moldavski skladatelj Eugen Doga, ki je po mojem mnenju ustvaril tudi najboljše priredbe romske glasbe. Bil sem velik fan istrske skupine Gustafi, z njihovim pevcem in avtorjem večine skladb Edijem Maružinom sva postala prijatelja in sva se kdaj potepala tudi tu okoli … In tako bi seveda lahko še našteval, saj sem ob glasbi in z glasbeniki doživel veliko lepega. 

 Foto: arhiv pomurec.com

Podelitev nagrade bo februarja, težko je napovedati, ali boste nagrado lahko prejeli na klasičen način.

Tudi sam seveda ne vem, kako bo, a o tem zdaj niti ne razmišljam. Malo kaj v življenju se mi je pravzaprav zgodilo na klasičen način in zdi se mi, da je to dobro. Ne bodi kot drugi, si zmeraj znova rečem. To namreč ni le naslov moje pesniške zbirke, temveč se skriva za tem tudi moje življenjsko vodilo.    

Med nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2021 je še en Prekmurec, slikar Sandi Červek. Ste si ogledali njegovo razstavo 1+1 = 11?

Sandijeve nagrade sem se zelo razveselil, saj sva sodobnika in prijatelja že od študentskih let. Dobro pripravljena razstava na Ptuju je s prikazom njegovega dela v daljšem časovnem obdobju prepričljivo pokazala, kar sam že ves čas vem. Sandi ni le odličen risar in slikar, temveč tudi vztrajni iskalec. Zaznamuje ga nenehen dvom in nenehno upanje, da se da umetniško izraziti tudi tisto nekaj več. Ravno zaradi tega mi je še posebej blizu. 

Kakšne pa so Vaše želje in načrti za leto 2021?

Želim si, da bi ustavili virus in čim prej spet zadihali, kot da se ni nič hudega zgodilo. O načrtih pa raje ne govorim preveč, saj si lahko že jutri spet premislim. Največ mi namreč pomeni ravno ta svoboda, da lahko hodim po svoji poti in se odločam po navdihu.

    Fotogalerija