Slovenija je danes v katastrofalni situaciji, elite so izčrpale državo

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) Zijad Bećirović, in strokovnjak na področju mednarodnih odnosov in diplomacije, ki med drugim predava na University of Georgia, Laris Gaiser, sta v okviru Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva, ki je pred kratkim potekala v Piranu, govorila o razmerjih med velikimi svetovnimi silami, o prihodnosti Slovenije in usodi Evropske unije. 

Ključno sporočilo okrogle mize je bilo, da vsak sistem, najsi bo to Slovenija ali Evropska unija, za to, da se obdrži kot relevanten akter v mednarodni skupnosti, potrebuje vizijo, usmerjenost k cilju in strategijo, kako ta cilj doseči. To pa manjka tako Sloveniji kot tudi Evropski uniji, sta se strinjala oba gosta.

Zijad Bećirović

Bećirović je izpostavil, da Slovenija nima vizije zase v primeru, če propadejo organizacije, ki jim pripada (EU, Nato, OECD). Zaenkrat namreč samo sledimo njihovim politikam. Kaj pa, ko oziroma če te propadejo, se sprašuje in poudarja, da potrebujemo premislek o svoji prihodnosti in usmerjenosti le-te. “Slovenija potrebuje nov zagon, obstoječe elite, ki imajo kapital, morajo oditi, priti pa morajo ljudje z novimi idejami,” je še dejal Bećirović.

Gaiser: Slovenski sistem je postal zaprt, elite so izčrpale državo

Gaiser je bil še bolj neposreden: “Slovenija je danes v katastrofalni situaciji. Ta sistem je postal zaprt, elite so izčrpale državo, zato danes nihče normalen noče vlagati vanjo.” Kot država imamo sicer ogromen potencial, vendar po njegovem mnenju ne moremo napredovati, vse dokler ne pridejo novi, mladi ljudje in zamenjajo “staro gardo”. 

Podobno je tudi z Evropsko unijo, sta prepričana gosta. “Meni takšna EU, kot je trenutno, ni všeč, ampak dejstvo je, da mi tudi vojna ni všeč. In vse dokler mi EU zagotavlja mir, sem jo pripravljen podpirati in delati zanjo. Vendar pa je problem v tem, da je treba EU spremeniti, če želimo, da zdrži finančni sistem. Kar se tega tiče, je Evropa v tem trenutku sama po sebi problem,” je dejal Gaiser. Problemov pa je še več, sta se strnjala tako Gaiser kot Bećirović, med drugim ta, da EU “nima duše”, da nima zunanjega sovražnika in da goji “preveč mehko zunanjo politiko”. Dejstvo pa je tudi, tako Gaiser, da EU obstaja zato, ker imajo ZDA svoje cesarstvo.

Laris Gaiser

Gre za tekmo za oblast

Kot je pojasnil, je EU nastala iz dveh razlogov: prvi je panevropsko gibanje, ki je delovalo v smeri zagotavljanja miru, drugi in še pomembnejši pa je po njegovih besedah želja ZDA vzpostaviti fronto s Sovjetsko zvezo, zaradi česar so organizirale evropsko skupnost na federativni bazi. Gre za praktično iste principe, kot so veljali v Rimskem cesarstvu, je še dodal Gaiser, le da je dandanes to cesarstvo in s tem tudi center sveta ZDA.

Vedno gre za tekmo za oblast, sta si bila enotna gosta. Enako je tudi, ko govorimo o izvažanju demokracije. “Mi potrebujemo igrišče, zato izvažamo demokracijo. To je zgolj politični cilj. To tudi pomeni, da pojem, kot je arabska pomlad, ne obstaja, ni resničen. Tega ni. Gre za to, da sistem začuti, da ima možnost, da sesuje drug sistem, in to zato, ker čuti, da ga nihče ne nadzoruje, da velike sile (torej ZDA) niso pozorne,” je prepričan Gaiser, ki je še dodal, da se arabskem svetu ni zgodila nikakršna pomlad, ampak najobičajnejša vojna oziroma premikanje sistemov. Mir je konec koncev le ravnotežje moči, je še dodal.

Bećirović: Problem današnjega sveta so velike neenakosti med ljudmi

Tudi Bećirović se je strinjal, da je o arabski pomladi kot dogodku, ki bi bistveno spremenil svet, prezgodaj govoriti, saj gre le za začetek nekega demokratičnega procesa, na katerega vpliva veliko (tudi represivnih in nedemokratičnih) elementov. Zahod po njegovem v tem igra interesno, kot mu pač ustreza. “Savdske Arabije, denimo, nihče ne skuša demokratizirati,” je opozoril Bećirović.

Bećirović je kot glavni problem današnjega sveta izpostavil velike neenakosti med ljudmi. Nepravičnost v globalnem sistemu, v kakršnem živimo, ne smejo obstajati in niso opravičljive, in prav to je ključni izziv, s katerim se moramo spopasti. Tudi terorizem je po njegovem posledica prav teh neenakosti. Namesto da bi se spopadli s tem, pa neenakosti še spodbujamo. Kot primer je navedel številne zahodne države, med njimi predvsem ZDA, ki na kriznih žariščih “z eno roko podpirajo upornike, s tremi pa režime, proti katerim se uporniki borijo”.

Foto: Ana Hrustek

Razprava se je zaključila z vprašanji iz občinstva, ki so bila večinoma usmerjena v prihodnost EU. Ali je mračna usoda Unije res neizogibna, kot se velikokrat zdi?

“Vsak sistem, katerega del smo bili, se je zrušil, zato moramo biti pripravljeni na vse scenarije. Iskreno mislim, da lahko preživimo marsikaj, če imamo pametne voditelje. Zgodovino namreč ustvarjajo voditelji, ne množice, tudi revolucije nikoli niso vzniknile iz množice,” je poudaril Gaiser in ostal optimističen: “Kljub vsemu mislim, da EU lahko napreduje. Prvič v zgodovini smo ustvarili takšen subjekt in če nam je to uspelo, nam bo mogoče uspelo tudi zdržati skupaj še nekaj časa.” V vsakem primeru nočemo biti evroskeptiki, ampak le razmišljamo, kako bi lahko stvari izboljšali, sta se strinjala gosta.