Ali se res približuje druga kriza?

V zadnjih mesecih se je verjetnost ponovne recesije močno povečala. Finančni trgi po svetu so zelo upadli, globalna gospodarska rast pa se je upočasnila. Nekateri finančniki celo trdijo, da je Evropa že na robu krize z dvojnim dnom in da se ji bo najverjetneje pridružila tudi ZDA.

Mednarodni denarni sklad je znižal napoved globalne gospodarske rasti in sicer na 4,3 % za leto 2011 in 4,5% za leto 2012. Zaradi evropske in ameriške krize so znižali tudi napoved azijske gospodarske rasti za letos s 6,8 na 6,3 odstotka in za prihodnje leto s 6,9 na 6,7 odstotka. 

Vendar vse ni tako črno, kot zgleda na prvi pogled. Indeks vodilnih kazalnikov za ameriško gospodarstvo, ki napoveduje prihodnjo gospodarsko aktivnost se raste že štiri mesece zapored, število nadomestil za brezposelnost se znižuje, industrijska proizvodnja pa povečuje. 

Zraven teh pozitivnih kazalnikov je argument proti recesiji tudi ta, da trenutna ekonomska aktivnost enostavno ni takšna, kot bi morala biti na začetku recesij. Običajno se recesija začne z močnim upadom nepremičninskega in avtomobilskega sektorja in porastom zalog. Vendar sta ta sektorja še zmeraj na recesijskih nivojih iz leta 2008. Število novogradenj je še zmeraj na najnižjih nivojih in je šele začelo počasi naraščati, prodaja avtomobilov je nadoknadila komaj tretjino svojega padca, razmerje med zalogami in prodajo, ki običajno naraste med recesijo, pa je sedaj dokaj nizko. Prav tako, kot je za okrevanje gospodarstva potrebna rast industrijske proizvodnje, dohodka in potrošnje, je za recesijo namreč potrebno ravno obratno. To pa je zelo težko, če so vsi najobčutljivejši sektorji še zmeraj napol mrtvi. 

Ob dovolj močnem šoku bi seveda lahko padli še nižje. Takšen šok bi lahko povzročile npr. visoke cene nafte, ki pa so v zadnjem obdobju upadle. Druga možnost je tudi upad delniških tečajev. Analitiki investicijske banke Goldman Sachs napovedujejo, da bo upad delniških tečajev, ki smo ga občutili v letošnjem letu povzročil 0,7 odstotkov nižjo gospodarsko rast do konca leta 2012. Padec obrestnih mer in cen nafte pa bo po drugi strani povzročil 0,4 odstotno povišanje gospodarske rasti. Skupni efekt je torej minus 0,3 odstotne točke, kar ni niti približno dovolj, da bi povzročilo recesijo.

Za konec si še na grafu poglejmo primerjavo sedanje gospodarske krize s prejšnjimi:

Slika 1: Primerjava ameriških recesij in okrevanj (Vir: The Economist (14.10.2011)

Iz zgornjega grafa, ki prikazuje odstotno spremembo ameriškega BDP med časom recesij, je razvidno, da ta še tri leta po krizi iz ni dosegel vrha iz leta 2007. V prejšnjih recesijah se je to zgodilo že prej kot v dveh letih. Tudi zaposlenost še ni dosegla ravni izpred krize. Kot je razvidno iz drugega grafa, se je ta šele začela zviševati. 

Vse torej kaže na to, da gospodarstva še sploh niso uspela okrevati po recesiji iz leta 2007 in bo tokrat okrevanje dosti počasnejše, kot je večina pričakovala. 

Marko Ploj je finančni analitik.

*Ni nujno, da mnenje avtorja  odraža tudi mnenje družbe Finančna hiša d.o.o.

www.financnahisa.si