Pezdir: Odsotnost racionalnosti, svetovne zarote in norci zastrupljajo civilno družbo

Zadnje predavanje v sklopu Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva v Piranu se je vrtelo okrog teme civilne družbe in pomembnosti le-te za demokracijo ter o vlogi posameznika v tej zgodbi. Predaval je mag. Rado Pezdir z Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije. 

Pezdir je predavanje začel z razpravo o identiteto in o tem, kaj definira posameznika, pri čemer je ugotovil, da gre za zelo izmuzljiv koncept. Če imamo torej težave z definicijo posameznika, kako težko je šele definirati večjo entiteto, kot je civilna družba, je opozoril ob tem. Kljub temu je navedel tiste ključne točke, na katerih se vzpostavlja civilna družba.

Kako močan je moralni imperativ?

Gre pravzaprav za množico posameznikov, ki so ločeni od drugih podobnih množic, in sicer na ravni interesa, ki takšno množico povezuje, in posledično skupnega cilja ter nekega moralnega koncepta, ključno pa je tudi, da se posamezniki povezujejo zato, da se zavarujejo pred negotovim dogodkom. Če smo namreč obdani z ljudmi, ki so na različnih področjih dovolj dobri, je verjetno, da bo reagiranje na nek zunanji dogodek lažje, je pojasnil Pezdir.

Na tej točki se sicer odpira veliko vprašanj o morali, ki takšno skupnost povezuje. Ali gre res za moralo, za moralni imperativ v ljudeh, da hočejo delati tudi za skupno, ne le lastno dobro, ali pa gre za naravni red, za to, da nekdo nečesa ne naredi, ker se boji sankcij? S tem sicer moralna relacija ne razpade, še vedno obstaja, a jo jemljemo veliko bolj pragmatično. Do končnega odgovora je težko ali celo nemogoče prodreti, meni Pezdir.

Dejansko znanje slovenskih diplomantov je na zaskrbljujoči ravni

Če torej ne moremo govoriti o moralnem imperativu kot nujnem predpogoju za civilno družbo, kaj je še tisto, kar definira neko skupnost kot civilno družbo? Pezdir našteva, da so to konkretizacija problema, s katerim se civilna družba ukvarja, in znanje, ki ga tudi izpostavlja kot najpomembnejšega. To znanje pa ni nujno povezano le s formalnim izobraževanjem. "V Sloveniji še nikoli nismo imeli toliko diplomirancev, kot jih imamo danes, dejansko znanje pa je na kaj zaskrbljujoči ravni," opozarja Pezdir.

Delati kariero iz civilne družbe je izdajstvo

Prav neizobraženost ljudi pa daje priložnost krčenju racionalnosti v družbi in prosperiranju svetovnih zarot, ki pod pretvezo civilne družbe vtirajo pot nekim partikularnim interesom, je dejal. To so glavne pasti, pa tudi glavni kriteriji, ki ločijo civilno družbo od interesnih skupin. "Skupine, ki krčijo racionalnost iz družbe, skupine, ki širijo teorije svetovnih zarot, in skupine, ki delajo iz participacije v civilni družbi kariero, so tri skupine, ki zastrupljajo civilno družbo," je bil kritičen Pezdir. "Iz civilne družbe nikoli ne delaj kariere, to je izdajstvo in kraja." 

Pezdir se je sicer na svoj značilen piker način dotaknil še številnih drugih tem, od religije do vprašanja nacionalnega interesa, a ključno sporočilo, ki ga je skušal predati udeležencem, je pravzaprav zelo preprosto: "Učite se in razbijajte mite, to je bistveno za družbo, v kateri živimo."

Foto: Ana Hrustek