Danes je čas za mastne jedi in prve pustne krofe

Na debeli četrtek, ki je četrtek pred pustnim torkom, mora biti miza v skladu z dediščino polna mastnih pustnih jedi.

Pustni čas

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira iz časa pred krščanstvom. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju, pred tem obdobjem pa so predvsem po starem Rimu divjale grozljive maske, ki naj bi predstavljale umrle prednike. Naši predniki so ob tej priložnosti izvajali obrede, za katere so verjeli, da bodi iz dežele pregnali zle duhove in priklicali toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila. 

Nekoč je veljalo, da pust traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja in je odvisen od velike noči. Velika noč pade na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, pustna nedelja pa nastopi 47 dni pred tem. Glavno dogajanje ob pustu je osredotočeno na čas od debelega četrtka, glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo. Čeprav pust povezujemo s prihodom pomladi, pa njegovo ime razkriva še drug pomen – pust namreč pomeni »pustiti meso« in po pustu se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo.

Debeli četrtek

Z debelim ali tolstim četrtkom se začenja pustni čas v ožjem pomenu, ki bo trajal vse do pustnega torka. Ponekod bodo pusta pokopali šele v sredo, ko se bo že začel 40-dnevni post pred veliko nočjo. 

Četrtek pred pustnim torkom je po izročilu imenovan tudi mali pust ali mali fašenk, ki je znan tudi kot god debelih ljudi. V skladu s kulturno dediščino se mora miza na ta dan šibiti pod pustnimi dobrotami.

Med slanimi jedmi so značilne krvavice in pečenice s krompirjem in kuhano kislo repo ali zeljem ter kuhana svinjska glava ali rilec, med sladkimi pa krofi, flancati in miške.

Foto: arhiv Pomurec