Zaposlovanje se upočasnjuje, izboljšati je treba produktivnost

Čeprav smo po anketni brezposelnosti že najboljši med evrskimi državami (3,1 odstotka v marcu) in je število delovno aktivnih doseglo nov rekord (941.644 v februarju), se naš trg dela sooča s kar nekaj izzivi. 

Delavce je težko najti, (pre)hitro se upokojujemo, počasi pa se gospodarsko ohlajanje tiho plazi tudi na trg dela, saj že kakšno leto vztrajno upada število prostih delovnih mest. Stroški dela so precej obremenjeni, naše delo pa vse bolj spreminjajo umetna inteligenca in nove tehnologije. Po pandemiji so delavcem bolj kot plača pomembni ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter dobri odnosi na delovnem mestu.

Zaposlovanje se upočasnjuje

Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se upočasnjujeta. Vladni urad za makroekonomske analize (Umar) v pomladanski napovedi ocenjuje, da bomo letos imeli skromno rast zaposlenosti (v povprečju leta 0,7 odstotka, lani 1,2 odstotka), ki jo bo omejevalo tudi pomanjkanje delovne sile.

Podatki zavoda za zaposlovanje o sporočenih prostih delovnih mestih pa kažejo, da upada tudi povpraševanje po delavcih. V letošnjih prvih treh mesecih so tako sporočili za desetino manj prostih delovnih mest kot v lanskem prvem četrtletju. Najbolj je v tem obdobju upadlo število prostih delovnih mest v energetiki (za dobrih 40 odstotkov), IKT (za tretjino) in gradbeništvu (za 26 odstotkov). Na drugi strani pa se izrazito povečuje povpraševanje po delavcih v prometu in skladiščenju, saj je bilo letos do marca za 39 odstotkov več prostih delovnih mest kot v istem obdobju lani. 

Brez tujcev bodo težave na trgu dela v Sloveniji še hujše

Rast zaposlenosti izhaja predvsem iz zaposlovanja tujcev in zato bi, morali okrepiti ukrepe za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile. Podatki statističnega urada kažejo, da sta se število in delež delovno aktivnih tujih državljanov v zadnjih 10 letih več kot podvojila. V letu 2013 jih je bilo nekaj več kot 50 tisoč, kar je pomenilo 6,6 odstotka delovno aktivnih, največ jih je bilo iz Bosne in Hercegovine. Ob koncu prejšnjega leta pa je bilo med delovno aktivnimi 138 tisoč tujcev ali 15 odstotkov, k skupni rasti zaposlenosti so lani prispevali 93 odstotkov, še vedno pa so prevladovali državljani BiH. 

Vir: SURS

Prehitro se upokojujemo 

Slovenska delovna sila se hitro stara. Lani je povprečna starost delovno aktivnih znašala 43,6 leta, 10 let prej pa 42 let, poroča SURS. Slovenci se tudi hitro upokojujemo, velika večina takoj, ko izpolni pogoje, kar želi vlada upočasniti z novo pokojninsko reformo. Slovenija ima namreč visoko stopnjo zaposlenosti v starostnih razredih do 54 let, potem pa začne strmo upadati. V starostnem razredu od 55 do 64 let jih dela zgolj še polovica (upokojitvena starost v Sloveniji je za zdaj še 65 let), po 65. letu pa jih dela manj kot pet odstotkov, kažejo podatki OECD.

Plače rastejo, obmremenitev dela ne popušča

Čeprav rast plač presega produktivnost, so pritiski za dvig plač precejšnji, še posebej v javnem sektorju. Umar za letos napoveduje 6,9-odstotno nominalno rast plač, pri čemer ocenjuje, da bodo plače hitreje rasle v zasebnem kot v javnem sektorju, predvsem zaradi pomanjkanja delavcev in inflacije. Februarja je bila povprečna bruto plača v državi 2.280 evrov, neto pa 1.449 evrov.

Pri produktivnosti še daleč od zastavljenega cilja

Hiter razvoj zaradi tehnoloških sprememb in umetne inteligence zahteva od delavcev, da se usposabljajo, prilagodijo, izobražujejo. »Razvoj človeških virov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev in zeleno ter pametno preobrazbo gospodarstva je prepočasen,« opozarja Umar. V priporočilih navaja krepitev vseživljenjskega učenja zaradi demografskih, družbenih in tehnoloških sprememb ter čedalje pogostejših kriz in negotovosti, še zlasti pri nizko izobraženih in starejših.

Po pandemiji so tudi slovenska podjetja zdaj bolj naklonjena delu od doma, saj si več kot 90 odstotkov delavcev želi vsaj občasno delati na daljavo, v povprečju od dva do tri dni na teden. Čeprav je plača pogosto glavni motivator za zamenjavo službe, pa so slovenski kandidati v zadnji raziskavi postavili spoštovanje zaposlenih in prijetne odnose ter ravnotežje med delom in zasebnim življenjem za najpomembnejše dejavnike pri odločanju o novi zaposlitvi, poročajo Finance. 

Foto: pixabay