Od Miklavža, Božička do Dedka Mraza, slovenska praznična dediščina

December je čas praznikov, obdarovanja in toplih želja, pri čemer imajo pomembno vlogo trije dobri možje, ki razveseljujejo otroke po vsej Sloveniji. Prvi med njimi je Miklavž, sledita mu Božiček in Dedek Mraz. Vsak izmed njih nosi svojo tradicijo in zgodbo, ki prispeva k bogati slovenski kulturni dediščini.

Miklavž – dobri mož z najdaljšo tradicijo

Miklavž, ali sveti Nikolaj, ima v Sloveniji najstarejšo tradicijo. Na predvečer svojega godu, 6. decembra, obdaruje pridne otroke, poredni pa prejmejo šibo. Po besedah muzejske svetnice Nene Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja Miklavž ponoči pušča darila v nastavljenih posodah, škornjih ali nogavicah. Pogosto pa se pojavi tudi v spremstvu angelov in parkljev, ko osebno obdaruje otroke na prireditvah ali med obhodi po hišah.

Miklavža prepoznamo po škofovskih oblačilih, mitri na glavi in palici v roki, ponekod pa nosi tudi knjigo s podatki o otrokovem vedenju. Njegov prihod je pogosto povezan z Miklavževimi sejmi, kjer lahko kupimo darila, ali s slovesnim prižigom prazničnih luči. V Murski Soboti, kjer je sveti Nikolaj zavetnik mesta, bo tudi letos potekalo tradicionalno Mikloševo senje.

Božiček – mednarodno prepoznaven dobri mož

V nadaljevanju decembra otroke razveseljuje Božiček, ki je v Sloveniji sprva deloval kot nevidni obdarovalec na božični večer. Njegova današnja podoba z rdečim plaščem in belo brado izvira iz reklame Coca-Cole iz 30. let prejšnjega stoletja. V javnosti se je začel pojavljati šele konec 80. let in danes velja za enega najbolj prepoznavnih dobrih mož po svetu.

Božiček se pri nas udeležuje številnih prireditev – od Pravljične dežele v Celju do obiskov na prazničnih vlakih in razveseljevanja otrok v bolnišnicah. V Gradencu pri Žužemberku so celo ustvarili Božičkovo deželo, kjer lahko otroci doživijo pravo praznično čarobnost.

Dedek Mraz – simbol novega leta

Dedek Mraz se je v Sloveniji pojavil po drugi svetovni vojni, leta 1948, kot alternativa Miklavžu in Božičku, ki sta imela versko ozadje. Njegovo podobo je leta 1952 oblikoval Maksim Gaspari, ki ga je predstavil v kmečkem kožuhu in s polhovko na glavi. V preteklosti je bil njegov prihod povezan z novoletno jelko in obdarovanjem otrok ob koncu leta.

Danes dedek Mraz obišče otroke v vrtcih, šolah ter na prireditvah, kjer jim zaželi srečno novo leto. Njegova prisotnost je močno vpeta v slovensko kulturno dediščino – Miklavževo in dedek Mrazov obisk sta vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

Med prvimi ga bodo letos srečali otroci v Mariboru, kjer se bo tradicionalno spustil s Pohorja in nato v kočiji obiskal mesta ter podeželje. Po Sloveniji njegovo zgodbo prilagajajo različnim lokalnim tradicijam – v Ljubljani na primer pravijo, da prihaja izpod Triglava.

Slovenska dediščina decembrskih dobrih mož

Miklavž, Božiček in dedek Mraz skupaj oblikujejo raznoliko praznično tradicijo v Sloveniji. Njihovi obiski so povezani s sejmi, prireditvami in dogodki, ki združujejo družine ter prinašajo toplino v hladne decembrske dni. Decembrski dobri možje tako niso le simbol obdarovanja, temveč tudi povezovanja in ohranjanja bogate kulturne dediščine.

Vir: STA

Foto: arhiv Pomurec