Virant: Če bi se Borut Pahor odločil za vstop v Državljansko listo, ga z veseljem vzamemo

Ob torkovem obisku v Murski Soboti smo se pogovarjali s predsednikom državnega zbora in Državljanske liste dr. Gregorjem Virantom.

Ob današnjem obisku Murske Sobote ste se ustavili tudi v podjetjih GMT in SGP Pomgrad. Kaj ste videli in kaj slišali?

Videl sem dve uspešni podjetji, ki kažeta, da je kljub splošnemu pesimizmu v Sloveniji še vedno mogoče dobro poslovati. Vsak tak vzgled je razlog za optimizem, ki ga rabimo. Seveda pa sem slišal tudi za težave, ki pestijo ti dve podjetji, ki so podobne kot pri drugih: težave s kreditiranjem, birokracijo, prevelika davčna obremenjenost delovne sile in nefleksibilen trg dela. 

Pred zadnjimi volitvami ste Slovencem napovedali dvig standarda v prihodnjih letih. Sedanji predsednik vlade Janez Janša je tovrstne izjave takrat označil za nerealne in dejal, da se tisti, ki to izreka, ne zaveda situacije. Danes se verjetno nekoliko bolj zavedate situacije. Pa se še vedno zavezujete obljubam o dvigu standarda, ki ste jih dali državljanom?

Obljubil sem, da bo naša stranka, če bo v vladi, zagotavljala čim ugodnejše okolje za delovanje gospodarstva. Če bo država opravila svoje delo, potem se nam v naslednjih letih obeta gospodarska rast. Najprej moramo opraviti težko nalogo, uravnoteženje javnih financ, saj je to nujen pogoj za to, da bi se lahko gospodarstvo normalno razvijalo.

Če vas prav razumem, še vedno vztrajate, da se bo standard Slovencev v prihodnjih letih dvignil?

Lahko smo optimistični in računamo na rahlo rast BDP v prihodnjih letih. Vsak dvig BDP-ja po definiciji pomeni dvig standarda. Torej: če bomo imeli gospodarsko rast, se bo tudi standard prebivalstva dvignil. 

Minister Žerjav je govoril,  da bosta za to potrebna dva mandata, vi ste očitno veliko bolj optimistični.

(smeh) Vprašanje je, kaj pojmujemo pod dvigom standarda. Mislim, da lahko kot dvig standarda označimo vsako pozitivno gospodarsko rast.

V Sloveniji zadnji mesec spremljamo »tek« vlade in sindikatov. Kako ste videli pogajanja in končen izplen vlade, ki ste ga, kot kaže, dosegli ravno danes (op. a., torek)?

Očitno, da se bodo ta pogajanja končala s kompromisom. Sam vedno menim, da je kompromis najboljša rešitev. Kompromis se doseže, če na koncu obe strani z malo stisnjenimi zobmi podpišeta končni rezultat pogajanj. To pomeni, da smo našli neko ustrezno ravnovesje. Ti kompromisi po zagotovilih ministra Šušteršiča ne pomenijo bistvenega posega v znižanje javne porabe, kot je bilo napovedano. Proračun bo imel po rebalansu še vedno »samo« 3-odstotni deficit, kar je zelo pomembno. Po drugi strani ta sporazum zagotavlja socialni mir. To je pomembno, da ne bi prišlo do referenduma in da ne bo zavladalo neko »vojno stanje«, da ne bo prišlo do stavk itd. S tem bo vlada lahko normalno delala naprej.

Ste pričakovali večji izplen vlade?

Ne. Imam tudi precej pogajalskih izkušenj in sem glede tega realist. Mislim, da se je vlada dobro izpogajala. Če bo dokončno dosežen sporazum, je to res velik dosežek.

Precej polemik so v zadnjih tednih povzročili tudi napovedani rezi v plače javnega sektorja. Gre za vaše področje delovanja. Zagovarjate recimo linearno znižanje plač za zaposlene v upravnih enotah?

Zagovarjam linerarno znižanje plač zaradi tega, da se na porušijo plačna razmerja. Po drugi strani zagovarjam tudi to, da se istočasno odpravijo ostala plačna nesorazmerja, torej da se vzpostavijo taka razmerja med plačami, kot so bila dogovorjena leta 2008. Sicer na nekoliko nižji ravni, ker recesija terja svoje, vendar razmerja bodo taka, kot so bila dogovorjena. 

Rado Pezdir, svetovalec vaše stranke v predvolilni kampanji, vam je pred tedni očital, da ste glede podpore reformam preveč tiho. Takole je med drugim zapisal: Če bo njihov prispevek na koncu »igranje tišine« in dvig rok v parlamentu, potem je dodana vrednost »stranke reformistov« enaka, kot če bi že v startu imela kaka druga stranka nekaj dodatnih poslancev več. Ste (modro) tiho ali se le zdi tako?

Naša ministra v vladi pri izvajanju aktualnih projektov podpirata tri vogale hiše. Sam pa skrbim za to, da bodo postopki v državnem zboru izpeljani, kot je to treba. Poskrbel sem tudi za varčevalne ukrepe v državnem zboru. Predlagali smo drastičen rez v poslanska nadomestila in ukinitev državnega sveta. Lahko rečem, da bo imela Državljanska lista imela pri uspehu vladnega varčevalnega paketa zelo pomemben delež.

Torej niste »tiho«?

Ne, nismo tiho. Oglašamo se takrat, ko je potrebno, ne govorimo preveč, ampak delamo. Rado Pezdir kot kolumnist predstavlja čisto ekonomsko misel, mi pa moramo upoštevati tudi družbeno realnost in iskati v družbi čim širše soglasje.

Koliko vam kot predsedniku Državljanske liste pomeni ohraniti dober rating stranke? Bi ga »žrtvovali« za ceno padca vlade?

V tem trenutku se veliko bolj kot z ratingi stranke ukvarjamo s projekti, ki so ključnega pomena za državo. Dobili smo mandat, da dobro izpeljemo te projekte. Najprej projekt konsolidacije javnih financ, potem zagon gospodarstva. To so naše prioritete. Prepričani smo, da bodo tudi ratingi stranke dobri, če bomo dobro delali in imeli dobre rezultate. Želimo, da koalicija deluje enotno in partnersko. Nočemo se obnašati, kot so se obnašale stranke koalicije v prejšnjem mandatu, ko smo stalno spremljali razprtije med njimi, nekakšen koalicijski resničnostni šov. Tega si v tem mandatu resnično ne moremo privoščiti. Državljanska lista je čvrst koalicijski partner.

Je zaenkrat koalicija čvrsta, kako ocenjujete njeno dosedanje delovanje?

Koalicija je čvrsta. V koaliciji je pet strank, ki jih druži želja po izhodu Slovenije iz krize, hkrati pa so si te stranke med sabo v marsičem različne. Tega se Janez Janša zaveda in  uspešno usklajuje različne poglede strank. Zaenkrat lahko rečem, da se v tej koaliciji počutimo enakopravno.

Državljanska lista je na volitve šla z idejo o vpeljavi klasično liberalnih idej. Kako vam jih uspeva vpeljevati v funkcioniranje države in kje trenutno opažate največ ovir za njihovo vpeljavo?

Ta trenutek je izpeljava liberalnih idej na področju javnih financ in gospodarstva nuja in za Slovenijo edina rešitev. Moramo uravnotežiti javne finance, da prenehamo z zadolževanjem in postanemo kredibilna država. Prav tako moramo čim bolj razbremeniti gospodarstvo, debirokratizirati delovanje države in da umakniti državo iz gospodarstva. To so klasične liberalne ideje na gospodarskem področju in so zelo jasno izražene tudi v koalicijski pogodbi. Po tej poti hodimo v okviru realnih možnosti, v okviru družbene stvarnosti. Ne moremo pa z glavo skozi zid, imamo socialne partnerje, s katerimi se poskušamo dogovarjati.

Naša stranka gradi tudi na drugih liberalnih idejah. Spoštujemo strokovnost in striktno upoštevamo princip izbire ljudi v javni upravi, širšem javnem sektorju in v tistem delu gospodarstva, kjer ima država delež, striktno po načelih strokovnosti. Gradimo tudi strpnost do drugače mislečih in kulturo dialoga. To uveljavljam tudi v državnem zboru in mislim, da so v tem mandatu debate v državnem zboru na višjem kulturnem nivoju kot v preteklih. Uveljavljamo tudi klasični liberalni princip, ki pravi, da lahko vsak živi po svoji volji, dokler ne škoduje drugemu. To idejo je naša stranka uveljavljala predvsem pri zagovarjanju družinskega zakonika. 

Obstaja kakšen ukrep, ki bi si ga vi osebno želeli vpeljati, pa ga je vladna koalicija trenutno postavila na stran ali omilila zaradi pritiska sindikatov?

Projekt, ki bi si ga želel izpeljati, je ukinitev državnega sveta, čemur SLS žal nasprotuje. A tudi če bi SLS projekt podprla, ga, kot kaže, zaenkrat, ne bi mogli izvesti, ker mu nasprotuje praktično celotna opozicija, z izjemo Boruta Pahorja. 

Kako ocenjujete držo Boruta Pahorja, odkar je v opoziciji?

Držo Boruta Pahorja ocenjujem kot konstruktivno in državotvorno. Tako bi se po mojem mnenju morala obnašati vsaka opozicija, vendar se v Sloveniji doslej še nobena opozicija ni obnašala tako.

Danes (torek) je Boruta Pahorja njegov podmladek pozval, naj razmisli, ali zaradi svojega načina razmišljanja sploh še spada v SD, in naj obenem razmisli o tem, da prestopi v kakšno drugo stranko. Bi ga vi želeli v svojih vrstah?

(smeh) Če bi se odločil za vstop v Državljansko listo, ga z veseljem vzamemo. Mislim pa, da brez njega SD ne bo več relevantna stranka.

Ustaviva se še nekoliko pri političnih in siceršnjih odnosih. Kako se danes razumeta Gregor Virant in Janez Janša kot politika in kako kot državljana?

Kot politika sodelujeva korektno in profesionalno. Vsa različna mnenja usklajujeva, tako da vedno najdeva kompromisne rešitve. Najin odnos je korekten in profesionalen.

Nekateri na pomladni strani obžalujejo razhod vašega tasta Mihe Brejca in Janeza Janše, ki naj ne bi več komunicirala po vašem odhodu iz »objema« SDS. Je tudi vam žal zaradi tega?

Lahko rečem, da je pri tem SDS ravnala izrazito nekorektno, celo maščevalno. Moj tast je v volilni kampanji dal samo eno izjavo, in ta je bila izrazito gentelmenska. Dejal je, da "Slovenija potrebuje tako Janšo kot Viranta". Ni vnašal nobenega razdora in ni potegnil nobene poteze, ki bi bila nelojalna do njegove stranke SDS. Njihovo ravnanje do gospoda Brejca mi je po človeški plati popolnoma nerazumljivo.

Vam je torej na nek način žal? 

Obžalujem takšen način funkcioniranja stranke SDS. Saj drugače me s SDS in gospodom Janšo druži veliko skupnih pogledov, recimo na ekonomijo, javne finance, slovenske tranzicijske stranpoti itd. V načinu delovanja in odnosu do ljudi pa se precej razlikujeva.

Kako bo, glede na vaše dosedanje videnje dela vlade, izgledala Slovenija po koncu Janševega mandata? 

Slovenija bo uspešnejša, kot je bila na začetku mandata. Javne finance bodo uravnotežene in stabilne. Slovenija bo v očeh tujih partnerjev spet zanesljiva in kredibilna država, ugled si bo  povrnila tudi na lestvicah konkurenčnosti, kjer smo v zadnjih letih krepko padli. Država se bo  vrnila na pota, s katerih je skrenila konec leta 2008. Od leta 1991 do leta 2008 smo konstantno rasli na vseh področjih, bili smo zgodba o uspehu, v zadnjih treh letih pa se je ta zgodba precej skrhala.

Bo koalicija zdržala do konca? 

Po naravi sem optimist in menim, da bomo zdržali ter dobro oddelali svoj mandat do konca. 

Še to za konec. Ta teden ste se odpovedali osebnemu šoferju in varnostniku. Varnostnika danes nimate s sabo, kdo pa je vozil do Murske Sobote?

Peljal sem se s sodelavko in sodelavcem iz Državljanske liste, peljali smo se s Fordom Focusom nekoliko starejšega letnika, ki je v lasti našega sodelavca Gašperja. Ni bil audi 8 kot takrat, ko sem bil pod režimom varovanja, bila pa je zelo prijetna vožnja zaradi prijetne družbe.

Torej je on vozil?

Da, on je vozil.