Vas zanima, kako se s pravilnim dihanjem ubranimo stresa?

O stresu danes slišimo malone na vsakem koraku. O tem beremo v strokovnih in drugih revijah, se srečamo z njim na delovnem mestu, ali se pogovarjamo o njem s svojimi prijatelji, ko z njimi za trenutek delimo svoje tegobe ob kavi -preden spet oddrvimo po novih opravkih, ki so del naših obveznosti, ali pa smo si jih naložili sami.

Kaj lahko pri tem storimo, da ubežimo krempljem stresa? Na voljo so nam različne tehnike, različni poglobljeni in malo manj poglobljeni pristopi. Potrebno je spremeniti miselnost, odnos do sebe, okolice, naš čustveni odziv, način življenja, kamor vključujemo zdravo prehrano in gibanje, in še in še…Odločitev za izbiro pomoči je vaša, kljub temu, da se večkrat moramo zadeve lotit celovito in na vseh področjih našega življenja, saj je eno z drugim povezano.

Tokrat pa poglejmo in podrobneje opišimo, kako si lahko na hitro pomagamo s pravilnim načinom dihanja. Dobro poznamo rek, da misel in čustvovanje vplivata na telo. Toda naše telo vpliva lahko tudi nazaj na misel in naše čustvovanje. Dihanje je v tem primeru življenjski proces, ki s svojo pravilnostjo deluje na naš um, da ta postane umirjen, svež. Če pa smo v obratni smeri razburjeni, pod stresom, se tudi naše dihanje spremeni.  Poglejmo vse to podrobneje in spoznajmo, kako lahko vplivamo na naš dih, ki nam nekako pomaga ublažiti naše reakcije in izboljša delovanje v stresnih trenutkih.

Naše čustvene reakcije vplivajo na ritem dihanja in dovajanje kisika

Stres, strah, napetost in vsi naši negativni čustveni odzivi povzročajo spremembe na našem telesu, ki je ob tem pogosto zategnjeno, v krču. Stalno napete mišice porabijo več energije, posledično pa smo utrujeni,boli nas tudi vrat ter imamo težav s hrbtenico. Negativna čustva in napetost telesa vplivajo tudi na dihanje, ki je plitvo, kratko, neenakomerno. Pri tem uporabljamo samo zgornje pljučne vršičke, oziroma 30 procentov pljučne kapacitete, možganske celice pa ne dobijo dovolj kisika. Posledično se počutimo še slabše, manj smo skoncentrirani pri svojem delovanju in reševanju problemov. Dolgoročno se naše psihofizično stanje poslabša, lahko celo resno zbolimo.

Ob rojstvu dihamo pravilno

Novorojenček ob rojstvu in še potem nekaj časa diha pravilno-globoko, enakomerno, ritmično in polno, kasneje pa nekako »pozabimo« pravilno dihati. V vsakodnevni hitrici, ko smo v nekaj zatopljeni, ali nas je nekaj vznemirilo,  celo zadržimo dih. Svoje naredi še premalo gibanja  in neprezračeni prostori, v katerih se zadržujemo.

Kako se naučimo pravilnega dihanja

Z vajami pravilnega trebušnega dihanja sčasoma spet pridobimo pravilen ritem dihanja, ki nam pride potem kar v navado. Vsega tega se lahko naučimo in če bomo vaje izvajali redno, dan za dnem,  bomo tako dihanje povzeli potem spontano.

Pri vajah sproščeno sedimo in imamo pri tem roke sproščeno na kolenih ali pa stojimo in smo pri tem kar se da umirjeni, a skoncentrirani. Nato počasi vdihnemo skozi nos in smo pri tem v mislih osredotočeni na predel popka, pri čemer si predstavljamo da se ta predel širi. (Lahko si predstavljamo tudi da vsrkavamo trebuh, čeprav je na zunaj videti ravno obratno – saj se s spodnjim predelom trebuha širimo navzven.) Ko ob počasnem vdihu napolnimo čim večjo kapaciteto, sledi izdih. Ta je prav tako počasen, a si v mislih predstavljamo, da se najprej prazni zgornji predel pljuč, vse do konca najnižjega predela trebuha. Pri izdihu lahko izdihnemo tudi skozi usta. Vajo izvajamo bolje, če mižimo in ob tem, če je seveda mogoče poslušamo kakšno umirjeno glasbo. Vse skupaj ponovimo od pet do deset krat, nato se sprostimo.

Ne pozabimo na pravilno dihanje v trenutku stresa!

Ko smo v trenutku neke panike, nas kdo razjezi, se ustrašimo, se sicer spet odzovemo spontano z zadrževanjem diha in to ravno takrat, ko bi zrak najbolj rabili. Ampak, če se pri tem spomnimo na to, pa čeprav je težko misli ravno takrat, ko nam švigajo v smeri rešitve neke situacije usmeriti v dihanje – lahko preprečimo, da ostanemo brez diha. Če nas nekdo vznemiri, razjezi, prestraši, se mirno osredotočimo na dih, ohranili bomo dobro počutje in notranji mir, vse skupaj pa bomo reševali lažje. In čim večkrat se bomo tega spomnili, vadili delovati drugače - tembolj bo tak pravilen način postal naša navada. Posledic stresa na naše zdravje bo manj.

Dihanje skozi teorije vzhoda

Tudi v mnogih teorijah, filozofijah, ki prihajajo iz Vzhoda, je zrak izrednega pomena za naše delovanjenje. Pomeni »prano«, ali življenjsko hrano. Zrak je očitno pomembnejši od hrane – brez zraka zdržimo veliko manj časa kot brez hrane ali tekočine. Pranajama v sanskrtu pomeni podaljševanje diha, prana pomeni življenjsko energijo, dih, ajama pa pomeni podaljšati, razširiti. Tako je dihanje je po njihovi teoriji pomemben viri življenske energije, ki le ob pravilnem izvajanju lahko kroži nemoteno skozi nas,  brez da bi zastajala v blokadah.

Dihalne vaje ali pranajamo je zelo pomembno izvajati v miru. Tudi notranje se moramo umiriti, vaje pa je koristno izvajati vsak dan in iz poenostavljenih vaj prehajati na zahtevnejše stopnje. Če se boste odločili za katerokoli obliko rekreacije, ki prihaja iz vzhoda (Joga, Tai-Chi, Pilates, itd.), se boste istočasno naučili pravilno dihati.