Najbolj brane knjige v Pomurju

Preden pobegnete na zaslužen dopust ali pa zgolj na kratek oddih, si preberite seznam najbolj branih knjig v Pomurju. Mogoče vas katera prepriča in bo odpotovala z vami. 

Drago Jančar: Maj, november

Maj, november, deseti roman Draga Jančarja, se začne kot šala, nadaljuje se kot ironija in satira, sčasoma pa začne postavljati globlja vprašanja o življenju mladega Cirila Kraljeviča in o svetu, v katerem živi. V nekaj mesecih se odvijejo sklepna poglavja njegovih poskusov, da bi našel svoj prostor pod soncem in si postavil smiselni življenjski cilj, ki se neulovljivo premika med skrajnima poloma visokih sanj o umetnosti in ljubezni ter banalno, tudi brutalno vsakdanjostjo, v kateri je treba predvsem preživeti.

Tone Partljič: Sebastjan in most: mala nočna kronika

Leta 1904, med gradnjo legendarnega Solkanskega mostu, inženirju Sebastjanu Gorjupu kamnit blok zdrobi nogo. Bolj kot protetični nadomestek Sebastjana z melanholijo navdaja pogled na kamniti most, zato se preseli v Maribor. Na Lentu ob Dravi si ustvari družino s pobožnjakarsko Terezijo, se zbliža s precej bolj tuzemsko naravnano taščo Angelo in počasi naveže stike z nekaterimi štajerskimi izobraženci in veljaki. Ko se leta 1909 začne načrtovanje gradnje novega mostu čez Dravo, je Sebastjan povabljen k sodelovanju, a ga zanima zgolj most, posluha za politična mešetarjenja pa nima. 

Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače

Zgodbe, spontano nanizane, iskrene o intimnih odnosih med moškim in žensko od začetka 20. stoletja dalje. Unikatne zgodbe o spolnosti naših prednikov, primerne za bralce vseh starosti. Tenkočutno brskanje po preteklosti, da bi ohranili spomin. Vzponi in padci, napake in vrline ljudi, ki so nas obkrožali, pa je bilo premalo časa, da bi nam povedali, kaj vse so doživljali. Knjiga je opomin, da še tako slabe stvari rodijo nekaj dobrega.

Christiane V. Felscherinow in Sonja Vukovic: Jaz, Cristiane F.: kljub vsemu življenje: avtobiografija

Christiane Vera Felscherinow nam v pričujoči knjigi razkrije leta, ki so sledila izzidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo in filmu, posnetemu po njej. Pri štirinajstih letih je Christiane F. globoko zabredla v svet odvisnosti od heroina in prostitucije. Pri osemnajstih je od prodaje knjige na svoj račun dobila nakazanih 400.000 nemških mark, ki ji še danes, po 35 letih, omogočajo (pre)živeti. Na neposreden način nam razkriva tako ameriško turnejo, na kateri je srečala glasbene idole, kot življenje v zaporu in srečna leta v Grčiji. Po njenih besedah je edina dobra stvar, ki jo je v življenju naredila, njen sin Phillip. Pri enainpetdesetih ima najagresivnejši tip hepatitisa C, kar jih je mogoče stakniti v Evropi. Mamila so bila, in so še danes, del njenega življenja.

Albert J. Bernstein: Čustveni vampiriji: kako se zaščititi pred ljudmi, ki vas povsem izpijejo

Dr. Albert Bernstein, klinični psiholog, poslovni svetovalec in avtor številnih uspešnic, vam na preprost in humoren način razkriva lastnosti antisocialnih, narcističnih, histrioničnih, pasivno agresivnih, obsesivno kompulzivnih in paranoidnih vampirjev in vam ponuja cel arzenal strategij, kako se pred njimi zaščititi, še preden bodo v vas zasadili svoje čekane.

Simon Sebag Montefiore: Stalin: na dvoru rdečega carja

Izjemna biografija Josifa Visarionoviča Stalina, h kateri je predgovor napisal dr. Jože Pirjevec, je najpopolnejši prikaz diktatorjevega življenja in dela doslej. Osvetljuje čas od Leninove smrti leta 1924, ko se je začel Stalinov boj za prevzem njegovega položaja v partiji, do leta 1953, ko se je z njegovo smrtjo končalo eno najbrutalnejših obdobij v človeški zgodovini.

Anne Applebaum: Gulag

Spoznajte eno doslej najmanj raziskanih dogajanj 20. stoletja: sovjetska koncentracijska taborišča! Ocenjujejo, da so samo med letoma 1929 in 1953, ko je umrl Stalin in so taborišča začeli ukinjati, vanje poslali 18 milijonov ljudi. Veliko od teh ni preživelo krutega sistema: bivanja v nečloveških razmerah z minimalnimi količinami hrane in trdim delom na hudem severnem mrazu. 

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti 

Leta 1972 postane vojašnica v predmestju Beograda za nabornika Marka Hribernika in gimnazijko Ljiljano – vsem pričakovanjem navkljub – prizorišče tiste vrste globoke ljubezni, ki jo je posamezniku dano doživeti le enkrat v življenju. Toda preplet človeških slabosti in muhavost usode grobo zarežeta v zgodbo mladega para, kar v Marku pusti neizbrisen občutek nedovršenosti. Ta v njem vztraja, vse dokler dvajset let pozneje, med desetdnevno vojno med Jugoslovansko armado in slovensko vojsko, ne prestreže poročila o smrti mladega vojaka z nenavadno znanima imenom in priimkom.

Miljenko Jergović: Oče

Četudi je pisan po pravilih leposlovja, nič, o čemer Jergović pripoveduje, ni fikcija. Oče je nekakšna kratka zgodovina geopolitičnega prostora in tragedij, ki so avtorja pretresale od vekomaj, tako na osebni in družinski kot na nacionalni in kolektivni ravni. Pripoved, ki se začne dan po smrti pisateljevega očeta, je razmišljanje o minevanju, prepleteno z njegovimi spomini na otroštvo v Jugoslaviji sedemdesetih let, mladostništvo v osemdesetih in vojne na Balkanu v devetdesetih. S pripovedovanjem o očetu in širši družini Jergović namreč osvetli nekaj usodnih in absurdnih preobratov krvavega razpada Jugoslavije.