Transmaščobne kisline na udaru

Transmaščobne kisline močno povečujejo tveganje za srčni udar ali kap. Vsebujejo jih ma primer piškoti, ocvrt krompirček, napolitanke, čips, rastlinske smetane in celo mleko v prahu. Največ pa jih seveda zaužijemo v obratih s hitro prehrano.

Zaenkrat transmaščobe na embalažah izdelkov niso označene, mnogi pa jih primerjajo kar s cigareti. Pet gramov transmaščobnih kislin na dan. naj bi povečalo tveganje za nastanek kapi enako kot približno 5 do 10 cigaret.

Foto: nijz

Kaj sploh so transmaščobne kisline?

“Rastlinska olja so občutljiva živila oziroma sestavine živil, predvsem na zraku in svetlobi so dovzetna za procese kvarjenja – avtooksidacije, ki vodijo do poznane žarkosti. Zaradi potreb živilske industrije po bolj stabilnih maščobah in maščobah, ki se lažje oblikujejo, se olja lahko delno ali v celoti hidrogenirajo. Tako nastanejo trdne ali poltrdne maščobe, ki so bistveno bolj obstojnejše in zato bolj zaželene v prehrambenih izdelkih. Kot stranski produkt delne hidrogenacije nastajajo t. i. transmaščobe, ki so postale del naše prehrane. Transmaščobe nastajajo tudi pri dalj časa trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, npr. pri cvrtju. S transmaščobami se človek sicer srečuje že dolgo, saj jih naravno najdemo v mesu in mleku prežvekovalcev, kar je posledica delovanja mikroorganizmov v njihovem prebavnem traktu, vendar te ne predstavljajo groženj zdravju. Za postopke delnega hidrogeniranja maščob, ki se žal še vedno uporabljajo z namenom podaljševanja obstojnosti in izboljševanja teksture prehrambenih izdelkov, obstaja že vrsta novejših tehnologij in surovin, s katerimi se vsebnost transmaščob v končnih izdelkih uspešno zmanjšuje ali celo izboljšuje maščobnokislinska sestava, ki je za zdravje bolj ugodna,” navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Zdravstvena tveganja

Leta 1994 so prvič ugotovili, da imajo transmaščobe, v primerjavi z nasičenimi maščobami, bistveno večji vpliv na razvoj ateroskleroze, to je kronična bolezen, pri kateri se zadebeli stena arterij.

Zaradi lastne strukture transmaščobe po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije predstavljajo resen dejavnik za razvoj, v prvi vrsti srčno-žilnih bolezni, kapi in nekaterih rakavih obolenj. Vse več raziskav nakazuje tudi na različne druge posledice transmaščob, kot so nevrološke motnje, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelost, bolezen jeter pa tudi vpliv na neplodnost in na razvoj dojenčkov.

Odslej največ dva grama transmaščobnih kislin

Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin bo določena s pravilnikom, slediti pa ji bodo morali slovenski proizvajalci živil, gostinci in obrati javne prehrane. Pravilnik bo veljal tudi za vsa uvožena živila. Ta pravilnik bo omejil transmaščobne kisline v živilih na dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu," pravi dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na Direktoratu za javno zdravje.

Podlaga za nastanek pravilnika je bila raziskava, ki je pokazala, da se je vsebnost transmaščob v hrani v primerjavi z letom 2012 zelo povečala.