Resnice o avokadu

Vse večjo porabo avokada lahko pripišemo ne samo trendu bolj razširjenega uživanja sadja in zelenjave v zadnjih letih, ampak tudi vsestranski uporabi v kulinariki in ugodnemu prehranskemu profilu. Leta 2022 so ga v svetu pridelali skoraj 9 milijonov ton, kar je približno trikrat več kot leta 2000. Z vplivom globalizacije se je trend uživanja tega tropskega sadeža razširil tudi med slovenske potrošnike.

Pridelava avokada velja za intenzivno kmetijsko panogo, kjer se goji v monokulturi in je intenzivna predvsem z vidika porabe vode. Poseganje v vodne vire ustvarja dodaten pritisk na pogosto že ogrožene vodne vire, poleg tega je netrajnostno z vidika omejevanja razpoložljivost vode za prehrano ljudi in druge ekosisteme.

Skoraj polovico vsega avokada pridelajo v Mehiki, ki velja za domovino avokada, sledijo Kolumbija, Dominikanska republika in Peru. V manjših količinah ga pridelujejo tudi na jugu Španije. Občutljiv je na pomanjkanje vode, zato ga morajo namakati, da bi se izognili prezgodnjemu odpadanju plodov, preden sadež doseže ustrezno velikost in kakovost.

Poleti lahko na trgovskih policah v Sloveniji najdemo avokado iz Južne Afrike, Peruja in Kenije, pozimi pa iz Čila, Izraela, Mehike in Španije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo ga v letu 2018 uvozili približno 1984 ton. Poznanih je več sto sort avokada, na trgovskih policah pri nas sta najbolj zastopani Hass (levo) in Fuerte (desno). Sorta Hass je ob zrelosti temneje obarvana in ima bolj hrapavo kožo, medtem ko je sorta Fuerte poznana po gladki in tanki zeleno obarvani koži.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Kako v trgovini prepoznati dober avokado?

V trgovini so največkrat na voljo prezreli ali nedozoreli sadeži. Pri nakupu je priporočljivo upoštevati nekaj stvari.

• Avokado mora biti na otip čvrst, a hkrati rahlo mehek. Pod prsti morate začutiti manjšo popustitev pritiska. Prijemajte ga zelo nežno in z rokavicami, nikomur ni všeč prebirati od predhodnih kupcev že »prestiskano« sadje.
• Na ustrezno zrelost ploda nakazuje svetlo zelena obarvanost površine pod pecljem, kar lahko doma preverite z odstranitvijo peclja.
• Izbirajte plodove, ki ne kažejo posledic večjih poškodb. Velikost avokada ne pogojuje njegove kakovosti.
• Barva in videz kožice sta odvisna od sorte. Temneje obarvan avokado ni rezultat gnitja, temveč prej omenjene sorte Hass. Prav tako zelena barva ne pomeni nujno nedozorelega sadeža.

Kako se izogniti sivkasto-rjavi obarvanosti mesa?

Če želite zmanjšati učinek encimskega porjavenja postreženega avokada, ga pokapajte z nekaj kapljicami limetinega ali limoninega soka. Če vam del avokada ostane, ga zavijte v folijo in shranite v neprodušno posodo ter v hladilnik. K manjšemu porjavenju naj bi prispevale tudi žveplove spojine v čebuli, zato avokado shranite v neprodušno posodo skupaj z nasekljano čebulo in postavite v hladilnik.

Foto: pixabay