Danes svoj god praznuje Sveta Lucija

Sveta Lucija, znana tudi kot Lucia iz Siracuse, je krščanski praznik, ki se obeležuje 13. decembra. Lucija je bila mučenka, ki je v 3. stoletju v Sirakuzi (današnja Italija) darovala svoje življenje za vero. Po legendi je nosila sveče na glavi, da bi imela proste roke za pomoč ubogim, kar jo je kasneje povezalo z lučmi in svetlobo.

Praznik Svete Lucije je še posebej pomemben v skandinavskih državah, kot so Švedska, Norveška in Finska, kjer ga obeležujejo s številnimi običaji. Običajno se ob tem dnevu organizirajo procesije, v katerih dekleta v belih oblačilih nosijo sveče na glavi, kar simbolizira luč, ki premaga temo. V teh deželah je tudi povezava z dolžino dneva, saj 13. december označuje čas, ko je dan najkrajši, a po tem datumu se začne podaljševati.

V Sloveniji Sveta Lucija ni tako izrazito praznovana, vendar jo pogosto povezujejo s pričetkom prazničnih priprav in zimskih običajev. Svetloba, simbolika očiščenja in upanja, pa ostajajo ključni elementi tega praznika, ki spominja na zmago svetlobe nad temo.

Sveta Lucija je pogosto upodobljena z očmi na pladnju, saj je ena izmed legend povezana z njenim mučeništvom, ko ji je bil odrezan jezik, oči pa so ji bile izdolbene. V preteklosti so bile včasih tudi posebne pesmi in molitve, povezane s tem simbolom oči. To je tudi razlog, zakaj se praznik povezuje z zaščito oči in zdravjem vida.

V preteklosti je bila Sveta Lucija povezovana tudi z naravnimi cikli in kmetijskimi običaji. To je bil dan, ko so se pričeli pripravljati na zimski čas in začeli pridelovati nove sezone, ko se je prekinil post.

Peka "Lucijinih žemljic"

Peka specialitete, imenovane "Lussekatter" (Lucijine žemljice), je priljubljen običaj na Švedskem, Norveškem in Finskem. Gre za rumene žemljice, ki jih pogosto oblikujejo v obliki "s" ali zvitkov, in so narejene iz testa z dodatkom kurkume, ki daje žemljicam značilno rumeno barvo. Ti sveži in dišeči pekovski izdelki so simbol svetlobe, ki razsvetljuje temne zimske dni. Lahko jih pripravite tudi doma.

Sestavine

• 25 g svežega kvasa (ali 1 vrečka suhega kvasa)
• 300 ml mleka
• 100 g sladkorja
• 100 g masla
• 0,5 g žafrana (približno 1/2 čajne žličke)
• 1/2 čajne žličke soli
• 1 jajce
• 500 g moke
• 1 jajce (za premaz)
• Rozine (po želji, za okras)

Postopek

Za začetek segrejte 300 ml mleka, nato dodajte žafran in premešajte. V manjši skledi razmrvite 25 g svežega kvasa (če uporabljate suhi kvas, uporabite 1 vrečko) in ga prelijte z malo toplega mleka. Dodajte žlico sladkorja in pustite stati 5 minut, da se kvas aktivira. V večji skledi zmešajte preostali sladkor, 1/2 čajne žličke soli, eno jajce in 100 g stopljenega masla. Dodajte kvasno mešanico in preostalo mleko ter vse skupaj premešajte. Postopoma dodajajte 500 g moke in mešajte, dokler ne dobite gladkega testa, ki se ne lepi na roke. Testo pokrijte s kuhinjsko krpo in pustite vzhajati na toplem, približno 45 minut, da podvoji svojo velikost.

Ko je testo vzhajano, ga premešajte in položite na rahlo pomokano površino. Razdelite testo na manjše kose in jih oblikujte v dolge trakce. Nato vsak trakec oblikujte v črko "S". Po želji lahko na vsak rogljiček postavite rozino v sredino spirale. Oblikovane Lussekatter postavite na pekač, obložen s peki papirjem, jih pokrijte s kuhinjsko krpo in pustite vzhajati še 20–30 minut, dokler se ne napihnejo. Medtem segrejte pečico na 220°C (200°C, če uporabljate ventilatorsko pečico).

Ko so Lussekatter dobro vzhajani, jih premažite z jajcem, ki ste ga predhodno stepali, da bodo dobili lep sijaj. Pecite jih v pečici 8–10 minut, dokler ne postanejo zlato rjavi.

FOTO: FOOBY, Freepik